10/09/2026
𝙄𝙉 𝙈𝙀𝙈𝙊𝙍𝙄𝘼𝙈
𝘗𝘰𝘴𝘭𝘰𝘷𝘪𝘭𝘢 𝘴𝘦 𝘫𝘦 𝘥𝘰𝘭𝘨𝘰𝘭𝘦𝘵𝘯𝘢 𝘱𝘳𝘰𝘴𝘵𝘰𝘷𝘰𝘭𝘫𝘬𝘢 𝘙𝘥𝘦č𝘦𝘨𝘢 𝘬𝘳𝘪ž𝘢 𝘓𝘫𝘶𝘣𝘭𝘫𝘢𝘯𝘢 – 𝘔𝘢𝘳𝘪𝘫𝘢 𝘔𝘢𝘳𝘰𝘭𝘵.
𝘖𝘣 𝘵𝘦𝘫 𝘱𝘳𝘪𝘭𝘰ž𝘯𝘰𝘴𝘵𝘪 𝘴𝘦 ž𝘦𝘭𝘪𝘮𝘰 𝘯𝘢 𝘙𝘥𝘦č𝘦𝘮 𝘬𝘳𝘪ž𝘶 𝘱𝘰𝘯𝘰𝘷𝘯𝘰 𝘻𝘢𝘩𝘷𝘢𝘭𝘪𝘵𝘪 𝘻𝘢 𝘯𝘫𝘦𝘯𝘰 𝘱𝘳𝘦𝘥𝘢𝘯𝘰𝘴𝘵 𝘪𝘯 𝘥𝘦𝘭𝘪𝘵𝘪 𝘯𝘫𝘦𝘯𝘰 𝘻𝘨𝘰𝘥𝘣𝘰.
Marija je bila doma z Vrhovc in je na predlog nekdanje sekretarke RKS-OZLJ, Anite Caruso, nasledila predsednika KORK Vrhovci, gospoda Janeza Koprivca. Janeza je zelo občudovala, pravi, saj je bil »človek za ljudi in je poznal vse krajane«. Njena starša sta bila partizana, mama je bila poverjenica pri Osvobodilni fronti, za katero je zbirala članarino, pri tem pa ji je pomagala tudi Marija. »Že odraščala sem v duhu prostovoljstva in pomoči drugim,« se je zasluženo pohvalila.
Več kot 33 let je sodelovala tudi v Društvu Al-Anon za samopomoč družin alkoholikov, v katerem se je naučila, da se moraš znati tudi pohvaliti oz., znati zagledati tudi svoje pozitivne lastnosti. Zase je pravila, da je redoljubna, delovna, zaupljiva, vestna in da je imela že od doma privzgojeno samodisciplino – to je izpostavila kot še posebej pomembno lastnost. Naučila se je živeti za vsak dan posebej, za danes! Povedala je, da je bil takrat, ko je živela v Domu za starejše občane Bokalce, zanjo to najlepši del njenega življenja. Zelo je bila pozorna na komunikacijo med ljudmi; če znaš pravilno nagovoriti, bo tudi odziv pravi, je ugotavljala. V domu je bila zelo zadovoljna tako z oskrbo kot z osebjem. Veliko sostanovalk in sostanovalcev je poznala že od prej prav zaradi Rdečega križa.
V KORK Vrhovci je uvedla nekaj, kar je bilo odločilnega pomena za delovanje: izbrane predstavnike/poverjenike vsake ulice, saj so najbolje poznali svoje sosede in imeli pristnejše odnose z njimi. Poleg zbiranja članarin so zbirali tudi prostovoljne prispevke, kar se je izkazalo za odlično, saj so na ta način lažje pomagali komu, ki se je znašel v stiski. Začeli pa so tudi z organiziranjem letovanja za starejše na Debelem Rtiču, kar se je med ljudmi zelo dobro prijelo in poteka še danes. Poseben dosežek je bila organizacija rednih mesečnih srečanj s poverjeniki, na katerih so ti poročali o stanju na terenu, pripravili program dela, skupščino s kulturnim programom itd. Pri tem so uspešno sodelovali tudi z OŠ Vrhovci, ki jim je ponudila prostor za srečanja, na katera so povabili tudi znane ustvarjalke in ustvarjalce. Ob rojstnih dnevih so obiskovali slavljenke in slavljence ter jih obdarovali z medom, v predprazničnem času so obiskovali starejše krajanke in krajane, nanje pa se spomnili tudi ob manj prijetnih dogodkih, kot je npr. smrt bližnjih. V času njenega predsednikovanja je Krajevna organizacija Rdečega križa Vrhovci zelo lepo sodelovala s krajankami in krajani, se močno razširila in dobro sodelovala s sosednjimi KORK-i, OZRK Ljubljana, Zvezo borcev, ČS Rožnik, socialno službo, DSO Bokalce, ZD na Viču …
Prostovoljci in poverjeniki so med seboj vzpostavili prijateljske vezi. Nasploh je bila Marija mnenja, da je stik med ljudmi v živo nujen, kar se je pokazalo tudi med preteklo epidemijo koronavirusa. Sama je bila sicer zelo hvaležna novi tehnologiji, ki ji omogoča vključevanje v družbo tudi na daljavo, a čez osebni stik ga ni! »Ljudje smo družabna bitja, želimo se srečevati v živo, kar se je pokazalo tudi v velikem zanimanju za prvo pokoronsko srečanje na prireditvi Pozdrav pomladi.«
Bistveno načelo Rdečega križa je človečnost, humanost, je opozarjala. Ni pomembna ne rasa ne vera ipd. Tudi območje, s katerega človek prihaja, ni pomembno. Vsi smo ljudje in to je tudi vodilo Rdečega križa, ki je mednarodna organizacija. Marija Marolt je bila izjemna osebnost, skromna do sebe in darežljiva ter odprta do drugih.
Prostovoljstvo ji je prineslo notranjo srečo, sila prijetno se je počutila, ko je lahko nekomu nekaj lepega naredila. S tem poslanstvom je nadaljevala tudi v DSO Bokalce, kjer je začela z glasnim branjem za vse tiste, ki ne vidijo, slabše vidijo ali slišijo. Pri tem ji je bilo naklonjeno tudi vodstvo Doma, ki je omogočilo miren prostor za to aktivnost. V enem letu so skupaj prebrali 8 knjig in s tem popravili slovensko povprečje, kot je sama navihano pripomnila. Srečanja z ljudmi so jo nahranila, obogatila.
Menila je, da so bili nekoč ljudje bolj povezani, več so veljali medsosedski odnosi, spremenili so se tudi delovniki, način zaposlitve in življenja mladih. Manjka kvalitetnega skupnega preživljanja časa, je ugotavljala.
Bodočim prostovoljcem in tistim, ki omahujejo, je sporočala: » Na podlagi izkušenj lahko rečem, da mi je prostovoljstvo zelo pomagalo, saj se je vame naselila nekakšna notranja sreča. S tem, ko za nekoga narediš nekaj nesebičnega, tudi sam rasteš in to ima posebno vrednost. Ko pomagaš drugemu, pomagaš sebi.«
Ko se je upokojila, je imela več časa in bila je bolj v stiku s časopisi in novicami. Kadar je naletela na informacijo, da bi kakšna družina ali posameznika_ca potrebovala pomoč, da jih je recimo doletela kakšna nesreča, je to nemudoma sporočila sedanji poverjenici Marini Kovač. Na ta način je tudi po upokojitvi močno prispevala k dobremu delovanju Rdečega križa na Vrhovcih.
Za Marijo lahko zatrdimo, da je bila človek akcije – veliko je ljudi, ki gojijo podobna prepričanja in so podobnega mišljenja, a le malo je takih, ki zavihajo rokave in ideje tudi realizirajo. Za svoje prostovoljsko delo je Marija Marolt prejela tudi državno priznanje Prostovoljec 2009 iz rok takratnega predsednika RS Danila Turka. Rdeči križ pa ji je poklonil Zlati znak za življenjsko delo na področju humanitarnega dela.
𝘏𝘷𝘢𝘭𝘢 𝘷𝘢𝘮, 𝘨𝘰𝘴𝘱𝘢 𝘔𝘢𝘳𝘪𝘫𝘢, 𝘻𝘢 𝘷𝘴𝘦, 𝘬𝘢𝘳 𝘴𝘵𝘦 𝘴𝘵𝘰𝘳𝘪𝘭𝘢 𝘥𝘰𝘣𝘳𝘦𝘨𝘢 𝘻𝘢 𝘭𝘫𝘶𝘥𝘪 𝘷 𝘴𝘵𝘪𝘴𝘬𝘪 𝘪𝘯 𝘬𝘦𝘳 𝘴𝘵𝘦 𝘭𝘫𝘶𝘥𝘦𝘮 𝘷𝘳𝘢č𝘢𝘭𝘪 𝘻𝘢𝘶𝘱𝘢𝘯𝘫𝘦 𝘷 𝘩𝘶𝘮𝘢𝘯𝘰𝘴𝘵.
